Za manj bolečin in hitrejše okrevanje
Prvo vprašanje lastnikov pri klicu ali obisku ambulante je, zakaj bi dali sterilizirati svojo
psičko?
Odgovor je preprost. S tem znižamo ali celo preprečimo možnost pojava tumorjev na mlečnih žlezah (seskih) in možnost, da tumorji zrastejo in zasevajo v bezgavke, pljuča in druge organe. Izniči se tudi možnost vnetja maternice in nabiranja gnoja v maternici, kar lahko resno ogrozi življenje psičke.
Drugo vprašanje je, kdaj sterilizirati psičko, pred ali po prvi gonitvi?
Novejše študije kažejo (in takšno je tudi moje osebno mnenje), da je pri manjših pasmah zaželeno počakati eno gonitev, pri srednjih pasmah dve in pri velikih pasmah tri gonitve. S tem dovolimo telesu, da se do konca razvije in tako zmanjšamo možnost pojava težav s kolki, križnimi vezmi, uhajanjem urina, vnetjem vulvarne kožne gube zaradi nerazvitega spolovila in pojava številnih drugih težav. Psička je na sterilizacijo pripravljena dva do tri mesece po koncu gonitve.
Tako pridemo do tretjega vprašanja. Kakšen način sterilizacije je boljši?
Na to vprašanje nam že sam naziv ‘minimalno invaziven’ način ponudi najboljši odgovor. Minimalno invazivni kirurški posegi so posegi, ki se opravljajo pod nadzorom
kamere v trebušni, prsni in sklepnih votlinah.
Za ogled celotnega članka klikni na spodnji gumb.
Minimalna poškodba tkiv pomeni minimalno bolečino kar pomeni minimalen čas okrevanja po posegu!
